Občina Vransko leži na jugozahodnem obrobju Spodnje Savinjske doline. Na severozahodu jo obdaja Dobroveljska planota s Čreto, na jugozahodu Posavsko hribovje, proti vzhodu pa se z naselji Čeplje in Prekopa razširja v osrednji del Spodnje Savinjske doline.
Površina občine znaša 53,3 km². Sestavljajo jo naselja Brode, Čeplje, Čreta, Jeronim, Limovce, Ločica pri Vranskem, Prapreče, Prekopa, Selo pri Vranskem, Stopnik, Tešova, Vologa, Vransko, Zahomce, Zajasovnik – del in Zaplanina.
Legenda pravi, da je bilo nekoč v kotlini, kjer danes leži trg, jezero, ob katerem je živelo veliko vran. Po osušitvi jezera je na tem mestu zraslo naselje, ki so ga poimenovali po teh močvirskih prebivalkah. V trškem grbu, ki od leta 1868 simbolizira trg Vransko ter je od leta 1999 tudi grb Občine Vransko je upodobljena vrana, stoječa na veji prikrajšanega smrekovega debla.
Poleg pestre gostinske ponudbe vam priporočamo še ogled lokalnih zanimivosti, ki dajejo kraju posebno podobo. Odločite se lahko za športno-rekreativno (plezalna stena, številne markirane planinske poti), kulturno (muzeji, sakralni objekti) ali izletniško (naravni park Čreta, kraška jama Škadavnica) ponudbo kraja, ki je sicer majhen, a v njem lahko vsakdo najde kaj zanimivega.
Vransko je poznano po številnih zgodovinskih in naravnih znamenitostih. Med sakralnimi objekti izstopata župnijska cerkev sv. Mihaela, prvič omenjena leta 1123, z marmornim oltarjem, delom znamenitega kiparja F. Robbe, in cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Stopniku z zvonom iz leta 1317.
Na Taboru, ki nam ponuja čudovit razgled po Spodnji Savinjski dolini, stoji manjša gotska cerkvica sv. Jeronima, ki se prvič omenja leta 1545. Sredi 15. stoletja, v času turških vpadov, so si okoliški kmetje iz Vranskega zgradili obzidje na ostankih že obstoječega obzidja na Taboru. Od nekdanje Taborske utrdbe je danes še dobro ohranjen severovzhodni stolp, vidni pa so tudi ostanki zahodnega stolpa.
V naravnem parku sredi Dobrovelj, na Čreti, stojita cerkev sv. Katarine in cerkev Matere Božje. V osnovi sta obe stavbi poznogotski, slednja je poznana tudi kot romarska božja pot. Cerkev sv. Matere Božje je zgrajena na močni bio točki.
Na Čreti se križata Savinjska planinska pot in Evropska pešpot E6 in tudi zato je domače planinsko društvo tu zgradilo svoj planinski dom.
Muzeji so vedno prepoznavna simbolika pripadnosti časa, ki nas ločuje in hkrati združuje v skupni pogled v preteklost.
Muzej motociklov Grom je zasebna zbirka, ki prikazuje razvoj in zgodovino motociklizma v Sloveniji in svetu. Razstavljenih je več kot 140 motornih koles, nekaj svetovno znanih in redkih primerkov. V zbirki so med drugim pionirska Puch motorna kolesa iz leta 1906 in leta 1912, ABC iz leta 1919, Indiana, Harley-Davidson, BD Praga, Victoria in med ženskami priljubljena NER-a-car in art-deco Majestic 350. Trideseta leta 20. st. ponazarjajo modeli Ariela, BSA, AJS, GUZZIs, Gileras in drugi biseri med motornimi kolesi, kot sta štirivaljni INDIAN 437, ali Boehmerland.
Del zbirke je namenjen dirkalnim in vojaškim motornim kolesom. V muzeju so poleg motociklov na ogled tudi redke tablice izpred 2. sv. vojne, oblačila, čelade, medalje plakati in drugi redki spominki.
Na Vranskem ima dolgoletno tradicijo tudi gasilstvo. Od tu izvira tudi ideja o gasilski zbirki, ki je ena največjih v Sloveniji. Posebnost zbirke so vodne brizgalke na lesenih vozovih iz 19. stoletja. Brizgalne so uporabljala domača prostovoljna gasilska, nekaj pa jih je iz drugih krajev Slovenije. Poleg brizgaln je na ogled veliko gasilskega orodja, uniform, priznanj in druge opreme. Razstavljeni eksponati so skrbno obnovljeni ter razstavljeni tako, da obiskovalec lahko dobi natančen vpogled na ta del slovenske tehnične dediščine.
Gasilska zbirka se je dolga leta nahajala na Vranskem, od maja leta 2015 je prestavljena v gasilski dom v Prekopi, ki stoji ob regionalni cesti Celje-Vransko (avtobusna postaja).
Le 500 m od avtocestnega izvoza Vransko, ob lokalni cesti Brode-Vransko, se nahaja domačija pri Knežari, kjer si lahko ogledate etnološko zbirko. Začetki zbirke segajo v leto 2006, ko se je lastnik domačije g. Ludvik Pikl, strasten zbiratelj starin, odločil ustanoviti etnološko zbirko, ki dandanes že daje vtis pravega muzeja. Etnološka zbirka prikazuje pretežno kmečko in obrtniško orodje. Kmetijstvo je bilo v preteklosti v naših krajih glavna gospodarska panoga. Veliko eksponatov je povezanih s konjeništvom, saj je bilo sredi 19. stoletja na Vranskem in okolici več glav konj kot po celi Savinjski dolini. Ker je v teh krajih doma tudi hmeljarstvo, je veliko orodja povezanega s to dejavnostjo. Med obrtniškimi panogami so bile v naših krajih najbolj razširjene kovaštvo, usnjarstvo, mizarstvo in sedlarstvo. V zbirki je ohranjena celotna kovačnica z nekaterimi kosi orodja, ki so stari preko dvesto let.
Rojstna hiša ljubljanskega knjigarnarja in založnika slovenske moderne Lavoslava Schwentnerja je trška hiša iz 19. st. s skoraj v celoti ohranjeno stanovanjsko opremo, ki ponazarja kulturo bivanja ob prelomu 19. v 20. stoletje. Hiša se uvršča med najpomembnejše kulturne spomenike v Sloveniji, saj ima značaj spomenika državnega pomena. Schwentnerjeva hiša je redek primer intaktno ohranjene trške hiše ter dragocen dokument o načinu življenja ter o socialnem in družbenem statusu pomembnih Vranšanov, Schwentnerjev.
V nekdanjem skladišču (magacinu) je sedež Turistično informacijskega centra Vransko in hkrati manjši prireditveni prostor (kulturne prireditve, delavnice). To je tudi uradni prostor Občine Vransko za sklepanje porok. Nekdanja shramba (špajz), ki se nahaja med kuhinjo in jedilnico, je od leta 2012 preurejena v spominsko sobo Lavoslava Schwentnerja. K hiši sodi tudi Schwentnerjeva kapela.
Na Vranskem in v okolici je kar nekaj graščin in dvorcev: dvorec Brode, graščina Podgrad, ki jo obkroža park številnih starih dreves in kjer izpod skale izvira potok Podgrajščica – nekdanja posest gornjegrajskega samostana, pozneje pa sedež deželnega sodišča in davčnega urada.
Zaradi bližine deželne meje med Štajersko in Kranjsko je bila na Vranskem nekdaj tudi mitnica. Sedež mitničarja je bil v graščini Avžlak, ki jo domačini poznajo tudi pod imenom »Prajhaus«; kasneje je bila v graščini namreč tudi varilnica piva. V hiši Vransko 4, nasproti graščine Preihaus/Avžlak, je bil leta 1810 rojen duhovnik in pesnik Luka Sevšek. Kot duhovnik je služboval po raznih krajih, nazadnje v Artičah, kjer je tudi pokopan. Umrl je leta 1881. Poznan je tudi kot »drobtinčar«, saj je objavljal v slovenskem glasilu Drobtinice, katerega umetnik je bil tudi njegov mentor A. M. Slomšek. Prve balade in romance (Drvar, Razbiti vrč, Star vojšak) je objavil v Ahacljevih Pesmih po Koroškim ino Štajerskim znanih. Občina Vransko se mu je s spominsko ploščo na rojstni hiši poklonila ob 200-letnici rojstva ob občinskem prazniku leta 2010.
Za več informacij obiščite spletno stran Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko , pokličite na tel. št. (03) 703 12 11 ali si oglejte spletnega turističnega vodiča GeaGo Vransko.